Ajdovska jama - video snemanje v kaminu

V povezavi z Ajdovsko jamo pri Krškem (kat. št. 417) smo člani kluba zelo dejavni, večina naših akcij pa gre na račun sodelovanja z Zavodom Svibno in posredno z Mestno občino Krško. V povezavi z jamo, ki je z okolico (Kartušev dol) pravi mali kraški biser, smo pripravili kar nekaj predavanj ter vodenih ogledov. Jama je sicer izjemno pomembno arheološko najdišče iz časa mlajše kamene in bronaste dobe. V njej je bilo nekoč grobišče ter verjetno edino znano slovensko jamsko svetišče. Leta 2021 smo sodelovali pri odpiranju nekdanjega bruhalnika, ki je bil po nemarnem zasut med arheološkimi izkopavanji. Odprl se je aktivni vodni rov, ki smo ga izmerili ter registrirali kot 61 m dolg Bruhalnik Podjama. Dejavnosti v jami in bruhalniku pod njo so del širšega programa raziskovalne naloge Jamarsko raziskovanje krasa v Mestni občini Krško, katere naročnik je Mestna občina Krško, izvajalec pa JKNM.

Borivoju Ladišiću, ki dogajanje v in okoli jame na nek način koordinira (vodja projekta), zevajoča okna v stenah in stropu niso dala miru in se jih je postopoma lotil. Okna so prvotne razpoke v kamnini, ki jih je nekdanji vodni tok preoblikoval in izbrusil do današnjega izgleda. Ko je voda našla druge poti v nižjeležeče predele jame, so ti suhi rovi "obviseli" visoko v ostenju. Poglobitev zaradi arheoloških izkopavanj v osrednji dvorani jih je še dodatno "zvišala". Marca 2022 je ekipa pričela s postopnimi raziskavami ter meritvami petih rovov, ki so vsi po vrsti obetali nadaljevanje. Rov levo nad osrednjo dvorano se je zdel še posebej perspektiven, zato smo v več poskusih z odkopavanjem zemljine in širjenjem kamnine poskušali najti pot v globine. Naš uspeh bi bil, če bi se za znanimi deli jame preko kakšnega skalnega praga uspeli prebiti v vodno zaledje jame. In naprej, seveda. Žal te sreče nismo imeli, kajti vsi raziskani kamini se postopoma zožijo na človeku neprehodne dimenzije. Močna prizadevanja niso takrat obrodila sadov in dejavnosti v jami so za dve leti zamrle.

Razlaganje problematike na klubskem sestanku je porodilo idejo, da če človeška glava ne more skozi, kamera bi pa lahko šla in pogledala, kaj je zadaj. Aprila 2024 smo se s prilagojeno opremo podali v jamo ter posneli nekaj fotografij in videov. Kamero na teleskopskem drogu smo uspeli potisniti skozi okno in pritrjena lučka je dobro osvetlila prostor. Problem se je pojavil, ker prvič videna kamrica v nadaljevanju ne vodi naravnost. Rov namreč zavije levo, kovinski drog pa tem zavitim potem ne more slediti. Po analizi posnetkov za domačim računalnikom je jamarski črviček dvoma še vedno vrtal in akcijo smo sklenilil ponoviti. Ampak medtem je jamo naselila kolonija netopirjev in čez poletje smo porodnicam dali mir.

Letošnji meglen november je bil pravšnji za ponovitev akcije. Nama z Borivojem sta se pridružila še Dominik in Boštjan, ki je pripravil svoj drog s 4K kamero. Ni vrag!, sva se spodbujala, eden od naju bo pa že presegel uspeh prejšne ekipe, kajne?

No, s trdim drogom po ovinkih pač ne gre. Prišli smo do tam, dokler je pač skozi okno možno potisniti video kamero. Obračanje kamere v levo in desno tehnično ni možno, zato so bili novi posnetki primerljivi s tistimi iz aprilske akcije.

In kakšen je epilog? Za lečastim oknom na koncu nekoliko razširjenega rova je prag, za katerim se odpre manjši prostor. Pogled na desno ali v strop preprečuje kamnita stena. Za levo stran pa ocenjujemo, da se prostor razširi slab meter v višino ter slaba dva metra v globino. Nato se strop spusti, suhi rov pa zavije desno in ga svetloba z video kamero ne doseže več. Tema!

Rov se torej zagotovo nadaljuje, njegove dimenzije so resnično ozke in veliko vprašanje je, ali so človeku sploh prehodne? Sicer pa do tam itak ne moremo. Si moramo priznati: preozko je! Črviček naj se na tej točki umiri. Ali pa naj odpleza kam drugam, kjer so ovire postavljene nekoliko nižje ali širše.

V kaminu smo se stiskali Borivoj Ladišić, Dominik Zagorc, Boštjan Kuhelj in Marko Pršina.