Varstvo

Onesnaženost jam na Dolenjskem

Jame predstavljajo vstop v občutljivo kraško podzemlje, zato njihovo onesnaževanje neposredno ogroža podzemske vode, enkratne podzemske favne in ne nazadnje tudi človeka samega. Na Dolenjskem imamo dolgo zgodovino sistematičnega spremljanja in odpravljanja onesnaženosti jam, žal pa je to posledica dolgega in zakoreninjenega onesnaževanja kraškega podzemlja. Veliko premalo se zavedamo dejstva in pomena, da kar 43 % pitne vode v Sloveniji (predvsem v alpskih in dinarskih pokrajinah) pridobimo iz kraških vodonosnikov. Ti pa so zaradi tanke prsti in drugih lastnosti izjemno občutljivi na onesnaževanje. Najmočnejši človekov vpliv na jame pa je prav onesnaževanje – predvsem z odlaganjem odpadkov in odvajanjem odplak. Vse to pa ima izjemen vpliv na podzemno življenjsko okolje, kakovost podzemne in s tem v številnih primerih tudi pitne vode.

V kraških predelih Slovenije je bila stoletja navada, da so ljudje jame in brezna uporabljali kot odlagališča za vse vrste odpadkov in še posebej za odmetavanje živalskih kadavrov. Prve ocene onesnaženosti jam pa smo dobili šele v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Med prvimi prav na Dolenjskem, kar kaže na to, da je bilo to nedopustno ravnanje tu še najbolj prisotno. V preteklih desetletjih smo med drugimi tudi v JKNM s terenskimi pregledi izvedli več popisov jam. Pregledi stanja kažejo, da je onesnaženih kar četrtina registriranih kraških jam (okoli 25 %), stopnja onesnaženosti lahko dostopnih jam v bližini naselij pa je še veliko višja (v posameznih predelih tudi nad 50 %).

Pravno varstvo

Začetki pravnega varstva kraških jam segajo v začetek 20. stoletja (1920). Pionirskim časom je sledilo več povojnih poskusov z Zakonom o varstvu narave (1970), Zakonom o naravni in kulturni dediščini (1981) ter predpisi o varstvu zaščitenih območij (krajinski, regijski in narodni park). Pravno natančneje opredeljena zaščita kraških jam se je začela šele z Zakonom o varstvu podzemnih jam (2004). Slednji ureja »varstvo in rabo podzemnih jam, varstvene režime, ukrepe varstva in druga pravila ravnanja, vključno z obnovitvijo podzemnih jam, ki so onesnažene ali poškodovane« ter jame opredeljuje kot naravne vrednote državnega pomena in naravno javno dobro ter uveljavlja lastništvo države nad njimi.

Najbolj onesnažene jame

Za ilustracijo naj po zadnjih podatkih (Tičar 2022) navedemo zgolj tri najbolj onesnažene jame na Dolenjskem. Zgonuha (kat. št. 2187) ob avtocesti v zaledju izvirov Temenice v občini Trebnje je zasuta s kar 1500 m³ gradbenega materiala in plastike. Jama pri Vranovičih (kat. št. 2356) med Črnomljem in Gradcem je zasuta z okoli 200 m³ gradbenih in raznovrstnih odpadkov. V Brezno v Šalki vasi (kat. št. 2695) v bližini Kočevja pa so odložili vsaj 150 m³ komunalnih odpadkov, ki jih je prekril naplavljen premogov prah iz separacije kočevskega rudnika.

Na podlagi izvedenih popisov ugotavljamo, da med onesnaženimi jamami prevladujejo tiste, v katere so odvrženi primarni nenevarni odpadki (mrhovina, kosti, živalski iztrebki, pepel, hlodovina), komunalni nenevarni odpadki (kosovni odpadki, kovina, steklo, tekstil, plastika, papir) in gradbeni nenevarni odpadki (asfalt, beton, opeka, ploščice, kamenje, barvne kovine, kabli). Med posebnimi kategorijami odpadkov so v 56 onesnaženih jamah nevarni odpadki, od tega v šestnajstih neeksplodirana ubojna sredstva. V petnajstih onesnaženih jamah najdemo dotok onesnažene vode, v 231 plastične odpadke ter v 248 živalske odpadke. Enajst onesnaženih jam je bilo opredeljenih tudi kot množična grobišča, saj v njih najdemo človeške ostanke.

Popisi stanja jam

Jamarski klub Novo mesto se s spremljanjem stanja onesnaženosti kraškega podzemlja že desetletja dejavno vključuje v varstvo dolenjskega krasa. Izvedli smo nekaj popisov onesnaženih jam na Dolenjskem, njihove izsledke pa sprotno objavljali. S tem smo prispevali naš delež k ozaveščanju populacije ter promociji varstva narave in okolja. V spodnji seznam smo poleg naših dodali tudi prispevke drugih avtorjev, ki so (p)opisovali onesnaževanje jam na Dolenjskem. Mednje smo kronološko umestili še prispevke o klubskih akcijah čiščenja posameznih jam.

Če združimo podatke navedenih raziskav na območju Dolenjske, ugotovimo, da je bilo v njih v različnih obdobjih popisanih vsaj 384 onesnaženih jam. Če tem pridružimo podatke novejših raziskav (Tičar 2022), pa lahko ugotovimo, da imamo trenutno na Dolenjskem pridobljene podatke o vsaj 688 onesnaženih jamah. Kljub tej zastrašujoči številki pa dolenjski jamarji z zadovoljstvom ugotavljamo, da se zaradi vse bolj urejenega odvoza komunalnih in kosovnih odpadkov trend onesnaževanja jam zmanjšuje.

Akcije čiščenja dolenjskih jam

Za izboljšanje stanja izvajamo različne oblike ozaveščanja javnosti, posredujemo prijave inšpekcijskim službam ter v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in drugimi organizacijami izvajamo čiščenje najbolj ogroženih jam. Do sedaj smo očistili naslednje jame: